Arheološki parki

V Sloveniji so arheološkI parki in situ prezentirana in parkovno urejena spomeniška območja. Arheološki park, ki ga definira prikaz spomenikov v njihovi prvotni legi in okolju, je posebna oblika varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter prikazovanja življenja v preteklosti.

Ustanovitev arheološkega parka pogojujejo naslednji cilji in naloge:

  • varovanje in ohranjanje kulturne dediščine;
  • prikaz spomenika v prvotni legi in okolju;
  • izobraževalne naloge (seznanjanje javnosti z oblikami in verdnotami varovanja dediščine, živo doživetje preteklosti ob in situ ostalinah, info točke za domačine in turiste);
  • znanstveno-raziskovalne naloge in dokumentarnost (možnost nadaljnih raziskav območja);
  • vzpodbujanje in krepitev identitetnih vrednot (pripadnost skupnosti, razumevanje kulturne raznolikosti itd.).

Poleg tega arheološki parki delujejo tudi kot promotorji kulturne dediščine in prostori počitka in uživanja ob parkovno urejenih ter z informacijami pojasnjenih arheoloških ostankih.

Od leta 2008 morajo imeti po zakonodaji arheološki parki določenega upravljalca. Naloge upravljalca so predvsem vodenje in organiziranje vzdrževanja, uporabe, dostopnosti, predstavitve javnosti in spremljanje stanja. Upravljalec območja mora biti strokovno usposobljen za opravljanje nalog varstva dediščine. Upravljalci arheoloških parkov v Sloveniji so najpogosteje danes muzeji in zavodi s področja kulture, ali pa različna društva (kulturna, turistična in druga) ob strokovni pomoči muzejev. Z načrtom upravljanja se določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje arheološkega parka in način izvajanja varstva.

Seznam arheoloških parkov v Sloveniji (povzeto po knjigi Andreje Breznik: Po poteh skozi čas – Vodnik po arheoloških parkih Slovenije):