ZVKDS

Poslanstvo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je izvajanje javne službe, ki obsega raznovrstne upravne in strokovne naloge na področju varstva nepremične in z njo povezane premične in žive dediščine. Dediščina, ki sooblikuje pomemben del kulturne raznolikosti Slovenije, je tudi neodtujljiv del evropske in svetovne dediščine.

Svojega poslanstva ne utemeljuje samo s številnimi postopki, vezanimi na neposredno ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo. Izvaja številne ukrepe za vključevanje dediščine v sodobno življenje, predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednostih. Med osrednjimi ukrepi je tudi omogočanje dostopnosti do dediščine in uživanje v njej sedanjim in bodočim rodovom…

Zavod ima v svoji sestavi dve glavni organizacijski enoti, in sicer: Služba za kulturno dediščino ter Center za konservatorstvo.

Organizacijska struktura ZVKDS. Vir: http://www.zvkds.si/sl/o-nas

 

Ključne naloge Službe za kulturno dediščino so:

  • identificiranje, dokumentiranje, preučevanje, vrednotenje in interpretiranje nepremične dediščine ter premične in žive dediščino ter njeno predstavljanje javnosti v okviru varstva nepremične dediščine
  • sodeluje v pripravi strategije varstva in predlaga ukrepe za njeno izvedbo
  • predlaga vpis nepremične dediščine v register
  • pripravlja predloge za razglasitve nepremičnih spomenikov
  • analizira in vrednoti prostor za prikaz vrednotenja dediščine v prostoru
  • pripravlja gradiva za smernice in mnenja v postopkih priprave planov
  • sodeluje z državnimi organi in jim nudi strokovno pomoč pri postopkih v zvezi s stvarmi z domnevo dediščine
  • sprejme načrt izvedbe predhodnih raziskav območij prostorskih aktov
  • sodeluje pri varstvu dediščine v primeru oboroženega spopada in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
  • opravlja revizijo konservatorskih načrtov, ki jih pripravijo druge osebe
  • sodeluje z upravljavci spomenikov pri pripravi predlogov načrta upravljanja
  • izdaja mnenja o plačilu in višini nadomestila za omejevanje gospodarskega izkoriščanja spomenikov
  • pripravlja strokovne podlage za upravne postopke, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)
  • predlaga ministru, pristojnemu za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: minister), sprejem podzakonskih aktov
  • oblikuje metode in standarde za ohranitev nepremične dediščine ter usmerja, usklajuje in spremlja njihovo izvajanje
  • zagotavlja izpopolnjevanje in usklajuje potrebe po izobraževanju kadrov na področju varstva nepremične dediščine
  • opravlja strokovni nadzor nad predhodnimi raziskavami
  • sodeluje z lastniki oziroma posestniki nepremičnih spomenikov in z drugimi uporabniki dediščine, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom, ter jim posreduje pojasnila, nasvete in navodila
  • izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, pripravništva in prakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja
  • sodeluje pri izvajanju strokovnih izpitov za področje varstva nepremične dediščine
  • opravlja strokovni nadzor nad posegi v dediščino

Služba za kulturno dediščino je organizirana v sedem območnih enot s sedeži v Novi Gorici, Piranu, Kranju, Ljubljani, Celju, Novem mestu in Mariboru.

Center za konservatorstvo v katerega sestavni del sta Restavratorski center in Center za preventivno arheologijo opravlja v okviru Restavratorskega centra naslednje naloge:

  • skrbi za razvoj konservatorsko-restavratorske stroke ter ga usmerja,
  • vodi in izvaja predhodne raziskave spomenikov iz druge alineje drugega odstavka 34. člena zakona.

Center za preventivno arheologijo (v nadaljevanju Center) je bil kot enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ustanovljen leta 2009. V skladu z določili 85. člena ZVKD-1 v sklopu državne javne službe izvaja te naloge:

  • predhodne arheološke raziskave prostorskih aktov;
  • predhodne raziskave za sprostitev stavbnega zemljišča za gradnjo, če zemljišče ni registrirano kot arheološko najdišče in se ob gradnji ali drugem posegu odkrijejo arheološke ostaline kljub predhodni arheološki raziskavi iz 80. člena ZVKD-1;
  • predhodne raziskave za sprostitev stavbnega zemljišča, ki je registrirano kot arheološko najdišče, če gradi investitor, ki je fizična oseba, stanovanje za lastne potrebe na stavbnem zemljišču znotraj naselja ali na stavbnem zemljišču znotraj naselja gradijo neprofitna najemna stanovanja;
  • skrbi za metodološki in infrastrukturni razvoj v preventivni arheologiji, arheološke raziskave in poizkopavalne postopke, vključno s pripravo standardov in metod na tem področju;
  • vodi in izvaja predhodne arheološke raziskave ter poizkopavalne postopke spomenikov v lasti države, ki se financirajo iz državnega proračuna, namenjenega kulturi;
  • izvaja raziskovalne projekte s področja preventivne arheologije po naročilu Ministrstva za kulturo;
  • izvaja programe pripravništva in izpopolnjevanja;
  • izvaja prakso za izobraževalne programe preventivne arheologije;
  • skrbi za razvijanje zavesti javnosti o preventivni arheologiji;
  • vodi in izvaja predhodne in druge arheološke raziskave ter poizkopavalne postopke obdelave arhivov arheoloških najdišč, vključno z objavo, ki ne sodijo v drugi in tretji odstavek 34. člena ZVKD-1;
  • izvaja programe usposabljanja;
  • izvaja raziskovalne in druge projekte s svojega področja, ki se financirajo na podlagi pogodb.

Več o delu Centra za preventivno arheologijo in preventivni arheologiji.

Poleg zakonsko določenih nalog zavod namenja veliko pozornosti tudi promociji kulturne dediščine, saj ima prav promocija kulturne dediščine zelo velik pomen pri njenem varstvu in ohranjanju.

Promocijo in nanjo vezano popularizacijo je mogoče izvajati za več vsebinsko različnih sklopov in na več načinov. Vendar ima ne glede na raznolikost vsebine večina načinov veliko skupnih točk ne le v okviru njihovega skupnega cilja, to sta končni pozitivni učinek in prisotnost kulturne dediščine in njenega varstva v zavesti državljanov, temveč tudi znotraj nekaterih njenih specifičnih dejavnosti.

Promocija dejavnosti ZVKDS je v celoti usmerjena osveščanju javnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine in njene ogroženosti ter spodbujanju k osnovnim nalogam, ki jih sodobni svet in civilizacija morata zagotavljati za njen obstoj. ZVKDS promocijo izvaja v obliki predavanj, vodstev po spomenikih, razstav, predstavitev preko spletnih strani, zloženk, Spomeniškovarstvenih razgledov in v drugih oblikah, ki so ustaljene v sodobnem svetu. Še posebej uspešno je ZVKDS nadgradil evropsko pobudo promocije kulturne dediščine, to so Dnevi evropske kulturne dediščine.

Vas zanima dediščina v vaši bližini?

Poglejte Register nepremične kulturne dediščine Slovenije pri INDOK centru Ministrstva za kulturo, oziroma interaktivno karto nepremične kulturne dediščine v Sloveniji pri INDOK-centru Ministrstva za kulturo.

Je vaš objekt registriran kot kulturna dediščina ali se nahajate znotraj območja registrirane arheološke dediščine?

Nasvete za lastnike in obrazce (vloga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, kulturnovarstvenega soglasja, vloga za izdajo ponudbe za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav …) najdete tukaj.